Slabi vodje (2)

Ko nadaljujemo s predstavitvijo  ugotovitve Bakerjeve o razliki med slabimi in dobrimi vodji, si poglejmo, kaj je ugotovila  razlikah v strateških odločitvahh. Strateške odločitve slabih vodij so vodile podjetje v propad, dobrih vodij pa v razcvet in uspeh.  Z raziskavo je ugotovila, da obstajajo velike in zmerne razlikee glede strateške usmerjenosti in odločitev med skupinama slabih CEO-jev in skupino dobrih CEO-jev:

Za velike razlike navaja (Baker, 2013, str. 267-270):

  • da so v povprečju ( = 0,4) dobri CEO-ji bistveno manj usmerjeni na doseganje kratkoročnih ekonomski kazalnikov (pogosto merjenje (po kvartalih) doseganja prihodka, stroškov, neto dobička, tržnega deleža) kot slabi CEO-ji (  = 3,9);
  • da je v povprečju ( = 0,6) za dobre CEO-ji bistveno manj značilno, da sprejemajo odločitve, ki so kratkoročno predvsem v korist njim in članom uprave in na srednji in dolgi rok na škodo drugih deležnikov, kot slabi CEO-ji (  = 3,8);
  • da je v povprečju ( = 1,1) za dobre CEO-ji manj značilno, da sprejemajo nerealne plane in cilje, ki so na daljši rok neuresničljivi, čeravno so kratkoročno dosegljivi, kot slabi CEO-ji (  = 3,7);
  • da je v povprečju ( = 1,0) za dobre CEO-ji bistveno manj oportunistična, neprimerna ali zavajajoča prodaja, marketing ali PR (zavajanje in potvarjanje uspešnosti podjetja, produktov in storitev) s katero se okoriščajo na račun kupcev ali strank, kot za slabe CEO-je (  = 3,6);
  • da v povprečju ( = 1,3) dobri CEO-ji bistveni manj neustrezno razpolagajo z resursi (pogosto premalo sredstev (denarja, ljudi, pooblastil) namenijo za upravljanje (risk managementu, notranjim kontrolam), dolgoročnem razvoju (raziskave in razvoj) in občasno tudi za ustrezno operativno delovanje (varnosti zaposlenih, zagotavljanju kakovosti, popravilom in vzdrževanjem), kot slabi CEO-ji (  = 3,8);
  • da so v povprečju ( = 0,6) za dobre CEO-ji bistveno manj značilne poneverbe in belo-ovratniška kriminaliteta (namerno potvarjanje finančnih informacij ali drugih poslovnih podatkov) kot za slabe CEO-je (  = 3,0);
  • da so v povprečju ( = 1,5) za dobre CEO-ji bistveno manj značilne neetične ali nelegalne odločitve, ki se nanašajo na konflikte interesov in koruptivna dejanja (laganje, goljufanje, kraje), zlorabe notranjih informacij pri poslovanju z delnicami podjetja, podkupovanje, lobiranje za odločitve, ki niso v korist strank in investitorjev), kot za slabe CEO-je (  = 3,8);
  • da je v povprečju pri ( = 1,5) dobrih CEO-jih prisotno bistveno manj napačnih predvidevanj pri postavljanju ciljev in smotrov organizacije zaradi neskrbnosti pri strateških analizah, kot pri slabih CEO-jih (  = 3,6);
  • da so v povprečju ( = 1,3) za dobre CEO-ji bistveno manj značilne neustrezne odločitve glede plačil in nagrad (bonusov) za zaposlene in vodstven kader, ki namesto dolgoročnega razvoja podjetja spodbujajo doseganje kratkoročnih koristi, kot za slabe CEO-ji (  = 3,4).

Za zmerne razlike ugotavlja (Baker, 2013, str. 270-272):

  • da je v povprečju ( = 0,9)za dobre CEO-je manj značilna »pseudoinovativnost« in »pseudoustvarjalnost«, ki ne prinašata koristi in dodane vrednosti podjetju in deležnikom, ampak sta polna trikov in zavajanj ali navsezadnje tudi prevara, kot za slabe CEO-je (  = 2,6);
  • za teme, kot so: (a) tvegane strategije in taktike; (b) popravljanje računovodskih izkazov; (c) preusmeritve fokusa v poslovanju, reorganizacija in racionalizacija; (d) drastično ali neprimerno zmanjševanje stroškov in (e) vztrajanje pri status quo, obstajajo razlike med dobrimi in slabimi CEO-ji in so za slednje bolj značilne, avtorica pa ob tem dodaja, da so ta vedenja lahko tudi produktivna kot kotraproduktivna.

Organizacijske posledice slabega vodje  Baker-jeva razdeli  v tri skupine:  (a) zgodnje posledice (»prefailure«) – skupina posledic, ki se pojavijo že dolgo pred padcem organizacije, včasih tudi leta pred neuspehom organizacije in ukrepanje v tej fazi je še uspešno; (b) posledice v fazi padanja (»midfailure«) – posledice, ki so vidne v fazi padanja organizacije in tudi v tej fazi je možno še ukrepati, posledice nastanejo pred neuspehom; in (c) posledice padca- neuspeha (»postfailure), posledice, ki nastanejo po padcu organizacije.

Zgodnje posledice so birokratska organizacijska kultura, deviantno vedenje zaposlene in disfunkcionalna, nemoralna organizacijska kultura. Običajno se pojavijo sočasno, vendar ne enako izrazito. Kot ugotavlja Baker (2013, str. 275) je birokratska organizacijska kultura bistveno bolj značilna za organizacije, ki jih vodijo slabi CEO-ji (1 skupina  = 3,5;  2 skupina  =  3,4) kot pa za organizacije, ki jih vodijo dobri CEO-ji (3 skupina  = 0,5). Na podlagi tega sklepa, da je za organizacije z birokratsko organizacijsko kulturo  verjetneje, da jih vodijo avtokratski vodje ali uničujoči tirani (»toxic tyrants«). Za te organizacije je značilno tudi, da vodje od podrejenih pričakujejo, da bodo brez vprašanj sledili navodilom.

Za organizacije s slabimi vodji je tudi bistveno višja deviantnost zaposlenih (1 skupina  =  3,6; 2 skupina  = 3,5) kot za organizacije z dobrim vodjem (3 skupina  = 1,3) in disfunkcionalna in nemoralna organizacijska kultura (1 skupina  = 3,4, 2 skupina  = 3,4) kot za organizacije z dobrim vodjem (3 skupina  = 0,7).

Posledice v fazi padanja se kažejo v negativnih posledicah, ki so v organizacijah s slabim vodjem bistveno višje kot v organizacijah z dobrim vodjem, in sicer v: (a) izgubi zaupanja finančnih institucij in gospodarskih strokovnjakov (skupina 1  = 3,6; skupina 2  = 3,4; skupina 3  = 1,0), (b) posledicah pri kupcih – nezadovoljne stranke (stopnja zadovoljstva 1 skupina  = 3,7; 2 skupina  = 2,8, 3 skupina  =  1; (3) pri zaposlenih – demoralizirani, nezadovoljni zaposleni (1 skupina  = 3,0; 2 skupina  = 3,1;  3 skupina  = 0,9).  (Baker, 2013, str. 277)

Posledice slabega vodje se nenazadnje pokažejo v padcu organizacije kot tudi padcu vodje. Slabi vodje (1 skupina  =  3,6; 2 skupina  =  3,6; 3 skupina   =0,3) so pogosto obtoženi in obsojeni zaradi kriminalnih dejanj, mnogi pa se izognejo sodnim postopkom z dogovorom. (Baker, 2013, str. 278)

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *