Manipulacije slabih menedžerjev

Pri proučevanju strateških prisotpov je avtorica Baker (2013, str. 286-289) ugotovila, da so se slabi menedžerrji posluževali neustreznih praks pri stareških  usmeritvah, ki so vasezadnje pripeljale do propada podjetij.

  1. Računovodski izkazi – uporaba zapletenih finančnih tehnik in ustreznih računovodskih prijemov za manipuliranje s številkami in finančnimi rezultati, ki lahko vključujejo prestrukturiranje stroškov in ustvarjanje rezerv, popravki in spreminjanje kazalcev za predhodno obdobje.
  2. Nakupi podjetji – strategija z nakupovanje drugih podjetji je lahko zlorabljena, če je primarni namen nakupov kratkoročen dobiček in kratkoročno povečanje dohodkov (in v večini primerov to ni dolgoročna strategija), lahko pa je učinkovita strategija za pridobivanje inovacij in vstop na trge. Slabi vodje pa lahko pogrešijo in ne uspejo izvesti ustrezne integracije v obstoječe poslovanje, lahko pa tudi izvedejo obsežno zmanjševanje stroškov za začasno povečanje dobička.
  3. Spreminjanje organizacijske kulture – poizkusi za spremembo organizacijske kulture in organizacijskih norm, vedenja. Spreminjanje organizacijske kulture je lahko destruktivno, škodljivo, lahko prizadene moralo zaposlenih, lahko pa je učinkovito s spremembo nefunkcionalne, nemoralne kulture.
  4. Vzdrževanje statusa Quo – neprimeren odpor za ustrezne spremembe v politiki in procesih, taktikah in strategijah v odgovor na ekonomske in tržne razmere.
  5. Drastično zniževanje stroškov – drastično ali neustrezno rezanje zniževanje stroškov na področjih kot so popravila in vzdrževanje, varnost zaposlenih in okolja, raziskave in razvoj, kontrola kakovosti in varnosti, risk menedžmenta, notranjih kontrol in/ali obsežno zmanjševanje števila zaposlenih.
  6. Napačna predvidevanja – nepravilna ali celo ponarejena predvidevanja o trenutnih in prihodnji tržnih, ekonomski in socialnih okoljih, ki vplivajo na organizacijske zmožnosti na usklajevanje strateških načrtov; vzrok je lahko v nevestnih situacijskih analizah ali v slepih pegah.
  7. Usmerjenost na kratkoročne ekonomske kazalce – dajanje prednosti kratkoročnim dosežkom namesto dolgoročnim razvojnim strategijam, ki so usmerjene v dolgoročno preživetje; žrtvujejo dolgoročno preživetje za kratkoročne dosežke.
  8. Poneverbe in belo-ovratniška kriminalitete – prevare, ponarejanje dokumentov (finančnih, dokumentacije o zadolževanju, računovodske transakcije, o povračilu investicij, dokumentih o varnosti) in druga belo-ovratniška kriminalitete, kot so goljufije z vrednostnimi papirji, trgovanje z notranjimi informacijami.
  9. Neustrezni sistemi nagrajevanja – sistem plače in nagrade, ki spodbuja k sprejemanju odločitvam za kratkoročne cilje na škodo dolgoročnega razvoja (na primer nagrade za število sklenjeni posojilnih pogodb namesto za nagrade za sklenjene dobre posojilne pogodbe).
  10. Neustrezno ali pomanjkljivo razporejanje organizacijskih virov, ljudi, pooblastil – napake pri razporejanju zadostnih virov za grajenje organizacijske prihodnosti (RR, kapitalske obveznosti, marketing, varovanje okolja), obvladovanje sedanjosti (popravila in vzdrževanje, varnost zaposlenih, kontrola kakovosti in varnosti, notranji auditi, risk management).
  11. Vodstveni oportunizem – sprejemanje odločitev glede na lastne koristi, moč, status in na škodo drugih deležnikov vključno z investitorji, zaposlenimi, strankami, dobavitelji in skupnostjo v kateri organizacija deluje (pogosto že vključeno v plane kot odškodnine).
  12. Oportunistični marketing – prekomerno spodbujanje investiranja strank v naložbe, izkoriščanje ranljivosti strank in pomanjkanje izkušenj strank
  13. Plačilo kazni in se izogniti sodiščem, v primeru zlorab podjetje ni sposobno  pravilno ugotoviti vzroka zaradi katerega je bilo kaznovano in toženo.
  14. Pseudoinovacije in pseudokreativnost – namesto v inovacije, ki prinašajo vrednost za deležnice (boljši produkti, večja varnost) so pseudoinovacije in pseudokreativnost zavajajoče, prevarantske in celo goljufije – nekateri kritiki se strinjajo, da so izvedeni finančni instrumenti bolj tveganje kot naložba.
  15. Preusmeritev fokusa, reorganizacija in/ali racionalizacija – je lahko pozitivna in transformacijska ali negativna in uničujoča. Načini spremembe smeri v nasprotju z dediščino organizacije, temeljnimi kompetencami in vrednotami so lahko uničujoče; napori, ki temeljijo na dediščini organizacije, kompetencah in vrednotah pa so lahko uspešni.
  16. Tvegane strategije in taktike – uporaba tveganih finančnih strategij (zavarovanje kreditov z delnicami, visoke obresti), sprejemanje tveganih investicij in posojil (drugorazrednih), uporaba tveganih postopkov (pomanjkljiva dokumentacija, netočni modeli) in vključevanje tveganih politik pri sprejemanju odločitev ( netočni pregledi okolja).
  17. Neetično in/ali nelegalne izbire (vključno z lobiranjem za lasne koristi) – dajanje podkupnin, zloraba političnega udejstvovanja in lobiranja, prelomljene obljube deležnikom, ignoriranje konflikta interesov, koruptivna dejanja (laganje, goljufanje, kraje), podajanje neustreznih razkritij, sodelovanje pri trgovanju z notranjimi informacijami.
  18. Nerealni plani in cilji – ustvarjanje planov brez ustreznih analiz in inputov od ljudi odgovorih za izvajanje planov, neuspešno izvedeni skrbni pregledi  konkurence, ekonomskega  in socialnega okolja, postavljanje nerealnih pričakovanj s strani analitikov (Wall Streeta), niso prepoznali stanja na trgu in organizacije – zmanjšan donos

Posledice (Baker, 2013, str. 289-290)

  1. Birokratska kultura – centraliziranost, hierarhično spreminjanje odločitev z močjo na vrhu organizacije (predvsem CEOji ali člani top managementa), težko uvajane sprememb še posebno pri strategijah in standardnih operacijskih procesih, organizacija ni pripravljena sprejemati spremembe na trgu in v okolju.
  2. Disfunkcionalna in nemoralna kultura (klima) – vse je dobro  in hiperkompetitivno vedenje, brez moralnih standardov, popolna osredotočenost na doseganje kratkoročnih ciljev namesto na dolgoročen razvoj, korupcijsko vedenje na vrhu in toksična organizacijska kultura.
  3. Deviantnost zaposlenih – pridobivanje neustrezne dokumentacije ali celo ustvarjanje ponarejene dokumentacije za posojila ali računovodske transakcije, ponarejanje podatkov (finančnih, o varnosti), plenilske posojilne prakse, potrjevanje dokumentov brez ustreznih preverjanj, izogibanje predpisom, regulacijam, izkoriščanje nerazgledanih investitorjev ali posojilojemalcev, neustrezne objave.
  4. Neuspehi vodje – padli vodje – obtoženi goljufije, podkupovanja, ali druge belo-ovratniške kriminalitete, so odpuščeni ali jim je predlagano da odstopijo, niso uspeli rešiti glavnih problemov s produkti podjetja, politikami v podjetju, procesi ali storitvami, niso uspeli zaščiti  dobrega imena podjetja, varnosti zaposlenih.
  5. Izguba zaupanja finančnih institucij (Wall Streeta) in gospodarskih analitikov – niso uspeli prepričati vplivnih analitikov in strokovnjakov o pravilnosti in usklajenosti strateških planov podjetja.
  6. Negativne posledica za stranke od nezadovoljstva (slabe storitve) do poškodb.
  7. Negativne posledice za zaposlene – odtujenost zaposlenih, nezadovoljstvo, frustracije, pomanjkanje povezanosti, izguba bonitet vključno s pokojninami, izgube zaposlitve.
  8. Padec organizacije – padec vrednosti, računovodsko prevrednotenje, prevzeto s strani drugega podjetja, stečaj, izgube investitorjev.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *